Pred vami je ljubezen, skrita v klopčiču dlak

Psi so moje najljubše živali že od malih nog. Nerada delam razlike med njimi, saj vem, da so vsi potrebni ljubezni, tudi tisti, ki so nasilni. Pravzaprav, vsako živo bitje na svetu potrebuje veliko ljubezni in o tem bom tudi pisala.

Psi so tako zveste živali, da ostaneš kar brez besed, ampak napišeš lahko. Obstaja sploh kdo na svetu, ki bi lahko trdil kaj žaljivega ali drugega o njih? Najbrž ne. Od rojstva so že tako sladki in prikupni, da se jim ne moreš upreti. Ko zrastejo so zvesti, da kar ne moreš verjeti kakšno ljubezen ti lahko nudijo z milino svojih očk, ter srca. Imaš ga za najboljšega prijatelja ali mogoče tudi za družinskega člana. Vse mu lahko zaupaš in vse poveš kaj te teži, on pa te ne bo nikoli izdal. Takoj ugotovi, kadar si žalosten in te kaj teži in tudi zato pride k tebi in se stisne ob tvojo dlan. Lahko se pomiriš že ob sami misli na njih in se raznežiš, ko pomisliš na puhasto kepico. Tudi, če niso nadvse pametni in bi se vsega dotaknili ali polizali, so prijazni in zvesti. Z njimi preživiš veliko časa in jih z ljubeznijo braniš pred vsem najhujšim in tudi oni ti nudijo enako. Če si bolan ali je morda kaj s teboj narobe, pa tega niti sam ne veš, te bodo opozorili s svojim značajem in te rešili. Med teboj in med njimi se skuje takšna ljubezen, da jo težko opišeš in poveš ali pokažeš. To je takšen lep način ljubezni in zgodba o zaupanju in življenju, ter miroljubnosti. Pripravljeni so res storiti vse za tebe in te umiriti, ter te opozoriti. Pes je tako zvest, da kdaj kakšen tudi umre od žalosti takoj za lastnikom. Tudi če umre pes je hudo, ker preživiš z njim veliko časa in potem ga kar naenkrat ni več v tvojem življenju. Počutiš se kot, da ti nekaj velikega manjka in ti res. Misliš, da boš od žalosti umrl in ne boš prenesel stresa, vendar vedno veš, da je nekje s teboj in te nikoli ne izpusti iz oči, pa če tudi je to na drugem svetu. Resnično si želim svojega psa, ampak se vedno vprašam, če bi mu znala nuditi to, kar bi nudil on meni. Tudi to je problem, ker živim v bloku, želela pa bi, če bi slučajno imela svojega psa, da bi živeli v hiši.

Zahvaljujem se REPS-u, ker smo spoznali čudovite pse – Gejšo in druge. Veliko sem se naučila od njih in upam, da se še kdaj srečamo. Svoje pisanje bom zaključila z lepo mislijo:

»Pes ima v življenju en sam cilj: da podari svoje srce.«
(J. R. Ackerley)

Sanja Marković, 7. a

Maribor, dne 16.10.2013